MED
O medu
Med je naravna sladka snov, ki jo medonosne čebele izdelajo iz nektarja ali mane. Nektar je izloček cvetov večine cvetočih rastlin, medtem ko je mana izloček živih delov rastlin in izloček insektov, ki sesajo rastlinski sok in ga delno spremenjenega izločijo.
K medu iz nektarja prištevamo cvetlični med, ki ga čebele nabirajo bodisi na različnih cvetlicah bodisi na cvetlicah ene botanične vrste, npr. akacijev, ajdov in regratov med. Vrste medu iz mane so gozdni, smrekov in hojin med, medtem ko sta kostanjev in lipov med mešana, saj sta pridobljena iz nektarja in mane.
Čebelji med vsebuje večje količine različnih vrst sladkorja in vodo ter manjše količine organske in anorganske kisline, hidroksimetilfurfural (HMF), amino kisline, mineralne snovi, encime, barvila, eterična olja, vitamine, ki so topni v vodi, in antioksidante.
V knjigi Med, značilnosti slovenskega medu, ki jo je napisala prof. dr. Terezija Golob s sodelavci (leta 2008 jo je izdala Čebelarska zveza Slovenije), lahko preberemo, da čebele vedno pridelajo med prvinske kakovosti, ki je čebelar ne more izboljšati, lahko pa jo z neustrezno tehnologijo poslabša.
Kako nastane med?
Čebela v mednem mešičku prinese v panj približno 50 mg nektarja ali mane. Nato s posebnimi gibi iztisne nektar ali mano iz mednih mešičkov na konec svojega rilčka, s čimer zmanjša vsebnost vode v nabranem sladkem soku.
Čebele skladiščijo med v celicah satja, ki jih zaprejo z voščenimi pokrovčki, s čimer preprečijo, da bi med vezal vodo iz zraka. Potem sledi proces zorenja, v katerem se vsebnost vode še zmanjša, zaradi delovanja encimov pa se spremeni tudi sestava različnih vrst sladkorja. Ko je med zrel, čebelar odstrani voščene pokrovčke in med iztoči ter ga shrani v primerno embalažo, v kateri ga lahko skladiščimo več let, če so izpolnjeni nekateri pogoji (suh, temen, hladen prostor, brez večjih temperaturnih nihanj).
Načeloma velja, da je med tudi potem, ko odpremo kozarec-embalažo, v kateri je shranjen, dokaj stabilno živilo.
Sladkor v medu in kristalizacija
Večino sladkorja v medu, to je 65 do 95 % vseh vrst, predstavlja mešanica fruktoze in glukoze. Razmerje med količino glukoze in fruktoze ter razmerje med količino glukoze in vode pokaže, kako hitro bo med kristaliziral. Med, ki vsebuje veliko fruktoze in malo glukoze, bo ostal dalj časa tekoč.
Kristalizacija medu je naraven proces, ki ne vpliva na njegovo kakovost. Vsaka vrsta medu po določenem času kristalizira, hitrost nastajanja večjih ali manjših kristalov pa je odvisna predvsem od vrste in kakovosti medu, pa tudi od temperature shranjevanja. Kristaliziran med lahko utekočinimo, vendar ne pri višjih temperaturah ali v mikrovalovni pečici, saj tako povzročimo poškodbe in razgradnjo koristnih snovi v medu. Utekočinjen med je priporočljivo čim prej shladiti.
Zdravilna moč medu
Že od nekdaj so med uporabljali tudi v terapevtske namene, saj deluje protimikrobno in protivnetno, preprečuje strjevanje krvi in vpliva na širjenje krvnih žil. Med je pomembno živilo tudi za starostnike in ljudi, ki okrevajo po bolezni, pri nosečnicah lahko omili slabost, bruhanje in izčrpanost, nenazadnje pa je zaradi svoje sestave primeren tudi za diabetike.
Podatki o medu
Energijska vrednost medu je 1210 kJ/g.
Hranilna vrednost 1 kg medu je enaka hranilni vrednosti:
• 3 kg sveže govedine
• 50 jajcem
• 5 l mleka
• 3 kg rib
• 1 kg šunke
• 6 kg pomaranč
• 3 kg banan
Nekaj nasvetov
Med hranite v temnem in suhem prostoru, kjer ni večjih temperaturnih nihanj.
Kupujte ga sproti, saj je svež med bolj "živo" živilo, kar pomeni, da vsebuje več za zdravje koristnih snovi.
Če je med kristaliziral, ga postavite v toplo kopel. Temperatura naj ne presega 40ºC, sicer izgubi svoje zdravilne lastnosti.
Med dajte v nekoliko ohlajen čaj, saj boste s tem ohranili njegove koristne snovi.
Pri peki peciva lahko namesto sladkorja uporabite med, pri čemer upoštevajte, da je med slajši kot beli sladkor, zato ga dodajte manj. Dodajte tudi kakšno žlico manj vode.
Otrokom do enega leta odsvetujemo uživanje medu, saj se lahko okužijo z bakterijo, ki povzroča botulizem.
Pripravila: Petra Lozinšek, organizatorka prehrane in ZHR
Viri:
- Zveza potrošnikov Slovenije
- Čebelarska zveza Slovenije
